Javljam se z nekaj preteklimi fotkami, ki so označile najino potovanje s Simonom. Recimo, da sva na tem potovanju dojela ameriški način življenja, in tudi razlike na primer med Los Angelesom, Vegasom in San Franciscom, sedaj ko pa sem v Oklahoma city-ju je pa spet čisto drug svet, vendar sem imela do dosedaj samo pozitivne izkušnje. Ljudje so kot sem že omenila zelo prijazni in samozavestni – zelo odprti, kamorkoli greš, prideš te napadejo s; “hey how are you feeling today”, nekaj kar se mi zdi, da mi nimamo v naši kulturi, no vsaj jaz ne napadam mimoidoče in nepoznane ljudi s to frazo:) Sčasoma sem se privadila in sedaj še predno me utegnejo vprašati, jih že jaz prva “napadem” in je zanimivo poslušati njihove odgovore:) Slaba stvar tega je, da ti nekdo utegne povedati svojo “življenjsko zgodbo”, kar ni najbolj super in vljudno če se ti nekam mudi:) Los Angeles je bil kul, predvsem ponudba restavracij in wholefoods marketov in juice barov. Bila sem v vseh najbolj znanih in popularnih restavracijah, nekatere so bile super, spet druge malo manj, različni vtisi,..Ne bi pa rekla, da bi lahko živela v Los Angelesu, ker je tudi ogromno umazanije ( smog, megla), povzročene zaradi avtomobilov ( zelo slabo infrastrukturo imajo in avtobusi so nekaj najbolj nelogičnega, zato moraš nujno imeti avto, če želiš priti na različne lokacije.), gužva je za znoreti in da prideš na lokacijo ki je odstranjena 15 km stran, porabiš lahko tudi 2 uri, zato moraš res planirat vsak potovalni podvig:) No, najprej na spodnjih fotkah znamenita plaža Venice Beach, kamor greš kupovati poceni drobnarije in gledati ulične prodajalce, tekače, skejtarje,..
Potem pa ena stvar, ki se ji težko odpovem v življenju in vedno pritegne mojo pozornost – Cupcake-i. In če kje obstaja veganski cupcake shop, potem grem definitivno tja. V Los Angelesu so nedavno odprli cupcake shop: Babycakes NYC, ki pa ni samo navaden veganski cupcake shop, kjer lahko ponavadi pričakuješ cupcake-e z navadnim, belim sladkorjem, koruznim sirupom, repičnim oljem in ostalimi “dodgy” sestavinami, ampak ta trendi štacunca ponuja cupcake brez glutena!!!, brez živalskih izdelkov in tudi brez sladkorja, večina kolačkov je narejena iz polozrnate moke ( na primer iz tapiokina in riževe moke) in vse sestavine so ekološke. Tko, da ja, je blo treba en dan it na drugi konec Los Angelesa ( kar pomeni cca 45 minut vožnje v eno smer), samo po moje veganske cup cake-e:) Stopili so se v ustih kot mehki bonbončki, in ne nimam nobene slabe vesti, lol:)
En vikend sva preživela v San Diegu, ki je čudovito obalno mestece z mehiškim pridihom, moram priznat da plaže v Californiji niso glih najbolj eksotične, najbolj čiste ( se mi zdi da celo smrdijo, Simon ni bil tega mnenja, jaz sem bolj vihala nos) in najbolj tople za kopanje. Pacifik je zelo hladen in razen srfarjev oblečenih v kopalne obleke sem pa tja najdeš kakšnega pogumnega kopalca. Imajo pa čudovit pomol San Diego Crystal Pier, kjer lahko opazuješ sončni zahod, kar sva midva tudi storila.
Zraven San Diega je meja z Mehiko in mesto Tijuana, ki sva jo prepešačila na hitro, saj je kolona na meji za vstop v USA nekaj najbolj divjega kar lahko vidiš. Nekaj več kilometrska šest pasovnica nabita z avtomobili, kar pomeni da potrebuješ najmanj 2-3 ure, da prideš nazaj čez mejo. Pa tudi mesto ni preveč varno, sploh za turiste, zato sem si privoščila hitro osvežitev s sadjem, potem sva naredila en krog po mestu in se vrnila nazaj.
Pot v Vegas je bila bolj zabavna, ko padeš v puščavski del imaš spet en drugačen občutek, bolj vzhodnjaški sploh, ko se voziš mimo kaktusov, rdečih skal, ozračje je toplo, ceste so zelo dolge, na radiu slišiš tipično country glasbo:) V Vegasu sva bila tri dni in nisva zadela miljona,… še:) Sva pa obiskala zelo, zelo okusno vegansko restavracijo Pura Vida Bakery and Bistro. Ni ravno najlepša restavracija kar sem jih vidla v življenju in prvi vtis je bil, da se mogoče nisva odločila najbolje, vendar se je kasneje izkazala kot ena najbolj okusnih odločitev…, Šefinja kuhinje in tudi ustanoviteljica je prišla do naju in naju zelo vljudno vprašala če imava dovolj časa za kosilo, ker si rada vzame čas, ko pripravlja jedi, glede na to da sva si midva vzela čas da sva prišla do nje, je tudi ona želela imeti dovolj časa za pripravo jedi in prezentacijo . Seveda. Ni trajalo dolgo časa, ko sva dobila najbolj okusne jedi, pripravljene res z občutkom. Simon je naročil “Plate of the House”, kjer so bile prezentirane njihove hišne najboljše jedi, v obliki zavitkov, ni mogel prehvaliti:) Jaz pa sem bila že nekaj dni pod vplivom Mehiških tacosov in burrito-v, zato sem si privoščila veganski – špinačni taco. Bilo je izjemno okusno, res, še kasneje ko sem odnesla ostanke “to-go”, sem jih z užitkom pojedla. Simon si je seveda privoščil še njihovo znamenito čokoladno – lešnikovo torto in je bil tudi odlična. Ravno prav mehka, sočna in sladka, brez slabega priokusa po margerini, kar običajno torte imajo.
Vegas ponoči je pa drugo življenje, luči, show-biznis, turizem, miljarderski nebotičniki, kazinoji, po treh dneh si definitivno zaželiš bolj zelenega okolja:):)
